|
IZVOR IN KRATEK OPIS TIBETANSKEGA TERIERJA
Izvor Tibetanskih terierjev (TT) je poln skrivnosti. Pravijo, da prihajajo iz pokrajine v Tibetu, ki se imenuje Izgubljena dolina. Ze pred 2000 leti so jih tam vzrejali menihi v samostanih.
Pred 600 leti, preden je mocan potres razdejal in porusil vse poti v dolino, so vodilni menihi le-to obiskali . Tam so jim ob odhodu poklonili TT-ja, ki naj bi prinesel mir in blaginjo njihovim samostanom. Tibetanci so verjeli, da prinasajo sreco, zato so jih vasih podarili kot dragoceno darilo ali v zahvalo. Tako so postali zelo cenjeni. Lastniki so jih celo skrivali in zanikali, da sploh obstajajo. Minevala so leta in pocasi so zaceli vst opati v tibetanske druzine. Ker so z njimi ravnali in jih ljubili kot svoje otroke se jih je prijelo ime Mali ljudje. Kasneje so se pridruili tudi nomadskim plemenom. Od tu najbr izvira njihovo veselje in elja po potovanju in raziskovanju.
TT-ji so ta ko skozi stoletja iveli, se razvijali in poizkuali preiveti ekstremne klimatske razmere na zahtevnih terenih Strehe Sveta.
Na njihovo ivljenje in razvoj je v veliki meri vplivalo verovanje Tibetancev, da so reinkarnacija menihov, ki so v prejnjem ivljenju greili ter elja, da bi bili im bolj podobni Sengge-ju, bajeslovnemu snenemu levu.
Za pasmo TT je tako postalo znailno srednje veliko, miiasto in kompaktno ter izredno gibno telo. Dvojna dlaka spodaj podlanka - tanka in volnata, zgoraj krovna dlaka - dolga, bujna, tanka vendar ne volnata niti svilena. Lahko je poplnoma bele, smetanaste, zlate, sive ali rne barve, dvobarna ali trobarvna. Visea uesa in glavo imajo TT-ji pokrito z dolgo dlako, ki pada ez velike, okrogle temno rjave o i. Prav tako bogat z dlako je srednje dolg rep, ki ga nosijo precej visoko in jim v rahlem loku pada ez hrbet. ape pa so velike in okrogle, med prsti ter blazinicami mono odlakane.
Glede na toliko dlake, ni udno, da so TT-je v Tibetu klicali APSO dolgodlaki pes.
Poleg zunanjosti se jim je skozi vsa ta leta izoblikoval tudi znaaj. So odloni, ivahni, dobroduni in zvesti, druabni, pozorni, bistri in igrivi. Niso pa divji ali napadalni, vsekakor pa so zadrani do tujcev.
Na vse te lepe lastnosti je zagotovo vplivalo tudi to, da so vedno iveli v tesnem stiku z ljudmi, kot druabniki in hini uvaji. Zato TT-ji niso navajeni in ne spadajo v garae, pesjake, da o verigah niti ne govorimo.
KAKO SO TT- ji PRILI NA ZAHOD
TT-ja je prva predsta vila Zahodu kotinja dr. Greig, ki je v 20-ih letih tega stoletja slubovala v Indiji. Leta 1922 je operirala Tibetanko . V zahvalo za uspeno opravljeno operacijo ji je druina operiranke poklonila mladika malo belo-zlato psiko.
Dr. Greig je izhajala iz druine vzrediteljev psov in se tudi sama ukvarjala z razstavljanjem le-teh tudi v Indiji. Bunti je oarala zdravnico s svojim izgledom in znaajem, zato se je odloila, da jo predstavi indijskim poznavalcem psov. Ti so si bili kmalu edini, da takega tipa psa e nikoli niso videli . Svetovali so ji naj poskua najti enak tip psa ter z njim pari svojo psiko. Dr. Greig je s pomojo prijateljev res uspelo dobiti nekaj psov istega tipa iz Tibeta in severne Indije. Leta 1924 je imela prvo leglo. Po treh generacijah in pregledu kukov je indijski Kennel Club ( l. 1930) priznal pasmo ter z zdravnico sestavil prvi standard. ele nekaj let kasneje (1934), so pasmo loili od Lhasa apso-ov in jo poimenovali Tibetanski Terier.
Ime terier zavaja v zmote. Mednje s o jih najbr uvrstili zaradi njihove velikosti, saj je le-ta edina skupna znailnost. Vse ostalo njihova zgradba, dlaka, znaaj in izvor pa nimajo ni skupnega z njimi.
Dr. Greig je slubovala v Indiji 12 let in v tem asu pripeljala v Anglijo kar neka j TT-jev, ki so bili osnova za njeno LAMLEH linijo. Vendar jih je do svoje vrnitve v domovino vzrejala pod imenom LADKOK (kakor se je imenovala psarna njene mame) in ele kasneje registrirala svojo psarno - LAMLEH.
DR. Greig je imela v svoji vzreji ve linij. Ena od teh je bila linija skoraj belih in belih psov s popolno pigmentacijo. Za drugo so bili osnova veinoma psi nomadsko pastirskega porekla, podobni Bunti. Bili so veji in bolj robustne zgradbe. Zelo izrazita je bila tudi linija katere zaetnik j e bil beli Thoombay of Ladkok, ki je izhajal iz samostanske vzreje. Tu so prevladovali malo manji, kompaktneji psi, neneje konstitucije. Lamleh TT-ji so torej potomci originalnih psov iz Tibeta in severne Indije.
Med drugo svetovno vojno so se vse tri na vso mo trudile reiti svoje pasje tovarie, vendar jih je preivelo le okoli 20.
Po vojni je zdravnica nadeljevala z vzrejo s preivelimi TT-ji in e z nekaj ostalimi, ki jih je naknadno dobila iz Tibeta in Nepala. Svojih najboljih psov ni prodajala Angleem, pa pa v Indijo, Francijo, Nemijo, Italijo in vico. Bila je mnenja, da je elja veine Angleev vzrejati razstavne pse. Ona pa si je elela imbolj naraven videz TT- jev. Tako je dolga leta ohranjala nadzor nad vzrejo svoje ljubljene pasme.
Po letu 1950 je policiski naelnik J. Downey nael v bliini Liverpool-skih dokov malega kuka, za katerega so sumili, da je skoil z ladije, ki je prila iz
Indije. J. Downey, ki je bil zelo znan vzreditelj poentrov in razstavlajalec, je
svojega najde nka pokazal anglekim sodnikom. Komisija Kennel Cluba ga je pregledala in priznala ter registrirala kot TT-ja. Kuka so poimenovali Troyan
Kynos. Troyan Kynos in zlato-rumena psika Princess Aureus (njena mama je bola prav tako neznanega porekla) sta predstavlajla zaetek linije LUNEVILLE TT-jev. Downwy-i so vedeli kaj sodniki na razstavah elijo (dlaka), hkrati pa so tudi znali zelo dobro pripraviti svoje pse za razstavo in tako prieli hitro zmagovati.
Dr. Greig se je pritoevala in nasprotovala priznanju Luneville psov kot istokrvnih TT-jev, vendar ni niesar dosegla.
Nepriakovano podporo svoji Lamleh liniji je dobila leta 1956, ko je spoznala gospo Alice Murphy (KALAI) iz ZDA. Do svoje smrti (1972) je v ZDA , Skandinavijo in Nemijo poslala vein o svojih najboljih psov.
Po njeni smrti so skoraj vse njene pse (bilo jih je okoli 100) pobili. Le nekaj so jih uspeli reiti prijatelji in druina Beesley (oskrbniki posestva dr. Greig-ove), ki je nadaljevala z vzrejo pod imenom LEHLAM.
LAMLEH IN LUNEVILLE
Razlika med prvimi in drugimi je torej v izvoru, odraanju, dlaki, znaaju in zdravju.
Izvor e poznamo Pomembno je to, da je dr. Greig svoje TT-je vzrejala in razstavljala z ljubeznijo in razumevanjem do te pasme in da je njeno znanje temel jilo na izkunjah ter poznavanju originalnih psov iz Tibeta. Na drugi stani pa imamo Downey-a, ki je pravzaprav vzrejal svoje pse (katerih izvor Troyan Kynos - je neznan), preprosto povedano, za razstave
e pogledamo ostalo pa:
LAMLEH TT-ji odraajo veliko poasnej, tam nekje do tretjega-etrtega leta starosti. Prav isto se dogaja z njihovo dlako, ki je tudi sicer drugane kvalitete ima ve podlanke in je obiajno mehkeja. Znaaj LAMLEH TT-ja ni terierski, medtem, ko se le-tega lahko najde pri LUNEVILLE TT-ju (as je namre pokazal, da je Troyan Kynos bil terier). Veliko LUNEVILLE psov je netipinega gibanja in glav, ozke konstitucije, predolgih ali prekratkih nog.pojavljajo se tudi dedne bolezni kot npr. dedna luksacija (izpah) oesne lee, ki pa je pri LAMLEH liniji ni.
IVLJENJE S TIBETANSKIM TERIERJEM
TT-ji so posebnei. Pravzaprav jih je zelo teko primerjati s katero koli drugo pasmo.razen v tem da je pes (!?).
V resnici TT ni nikogarnja last ali drugae povedano, nihe ne poseduje TT-ja. Zanj obstaja e veliko drugih zanimivih stvari na tem svetu, ki jih je
potrebno odkriti in eprav obouje svojega gospodarja mu le-ta ne pomeni zaetek in konec dogajanja. Je iznajdljiv kua s svojim lastnim jazom, ki se z veseljem ui in sodeluje s svojim lovekom, kar pa zanj, v nobenem primeru, ne pomeni podrejanje. Popolnoma podrediti TT-ja pomeni izgubiti njegovo udovito razigranost, osebnost .dobiti zagrenjenega, brez ivljenja v sebi in z repom med nogami kuka.
TT-ji vedo kaj hoejo, zato se nam vasih zazdi, da so trmasti in nas lahko popeljejo do konca potrpeljivosti Toda pozor tanek led! Pravilo t. ena: NIKOLI ne kaznuj TT-ja - ne fizino in ne po krivici! Velika veina njih ima slonovski spomin in e izgubijo zaupanje ali dobijo strah se kona resnina zgodbica o prijateljstvu in poslunosti ! Najlaje in najlepe TT-ja neesa nauimo z igro, prigovarjanjem in preprievanjem, saj ima izreden posluh za ton glasu. VEDNO se splaa graditi na zaupanju in sodelovanju med obema.
Nekaj pa si velja zapomniti..(to so prve besede o vzgoji, ki mi jih je namenil vzreditelj (P. Peer) nae Nande) .TT je majhen kua z velikim znaajem in enkrat NE pomeni vedno NE .
Kajti e mali kosmatinec prevzame pobudo, da bo on vodja kardela, so lahko posledice dokaj zoprne. Zato torej, e mladiku dajemo jasna, prijazna ter dosledna navodila in mu s tem povemo, kaj od njega priakujemo. Na tak nain ne bomo imeli z njim nikoli problemov.
Da bi laje razumeli vedenje TT-ja v razlin ih situacijah.
1.Dognano je, da imata TT in Pulli (madarski ovar, ki je poznan kot eden najbolj iteligentnih psov) skupnega prednika.
2. So eni najboljih uvajev med psi na svetu.
3. Vedno so iveli v krogu druine
4. TT-ji niso bili samo druabniki, pa pa so se skozi stoletja uili kako preiveti.
Je pa druabnost lastnost, v kateri TT-ji blestijo!
Tibetanski terier je kua, ki si eli biti z nami. Na dom je njegov grad in vedno eli vedeti kaj in zakaj nekaj ponemo. Doma, v druini sodeluje tako, da se ga sploh ne opazi. Tiho in mirno lei ter opazuje dogajanja po stanovanju. Pri njem se ne najde nobenega cviljenja, poskakovanja ali vleenja za rokave in hlae. Obiske vedno najavi, vendar se lajanje kaj kmalu spremeni v miganje z repkom, e gr e za znance. V primeru neznancev pa obiajno lajanje zamenja z opazovanjem iz varne razdalje.
Skratka, do ljudi so TT-ji neagresivni. Prav tako niso kuki, ki bi spravljali ob ivce sosede, saj nikoli ne lajajo v nedogled in brez vzroka.
Pravo nasp rotje njihove umirjenosti v stanovanju, pa je njihova ivahnost in razposajenost odzunaj. Postanejo prave kosmate kepe, letei tepihi, mali alpinisti in e kaj.
Zelo radi se igrajo z ogico, vendar je potrebno imeti dve, ker tisto prvo nosijo in je ne prinaajo nazaj, se podijo za ptiki in najbr ugotavljajo kdo je hitreji ali pa celo kam splezajo.nekateri so jih e videli sedeti na visoki ograji in plezati po drevesu.
Ker imajo moan obutek pripadnosti k druini in nimajo razvitega lovskega nagona (mogoe le nekateri, vendar gre za prvinski lovski nagon) je strah, da bi kam odtavali skoraj popolnoma odve. Vendar pa jih je potrebno e kot mladike nauiti, da nam sami sledijo in so sami pozorni na nae gibanje. Zelo narobe je, e jih neprestano kliemo, e slabe postane, e jih lovimo. V mestu pa je povodec obvezen. Radovednost in hitrost TT-ja je velika, pa e je kua e tako izolan in posluen, ga lahko na drugi strani ceste kaj premami
Otroci v druini in tudi tuji so za TT-ja loveki mladii. Z njimi se zelo rad igra in pri njih prenese marsikaj, vendar pa ima vse svojo mejo, zato je potrebno njihovo igro nadzorovati -predvsem zaradi idej, ki se lahko rodijo v glavah naih lovekih malkov.
Prav tako se TT-ji radi igrajo in tekajo z drugimi psi. Kar se tie odnosov med istima spoloma (psica psica in pes -pes ), pa velja kot za druge pse vasih gre skupaj, vasih pa ne.
V enaki meri kot na dom, ljubi TT na avto. Obouje potovanja in zaradi tega, njegove velikosti ter prilagod ljivosti gre lahko z nami pravzaprav skoraj povsod.
Tibetanski terier je kua s katerim se lahko zabavamo in uivamo na razline naine.
Je enkraten sopotnik na planinskih in gorskih poteh, seveda pa je za take podvige pomembna kondicija in tako kot skrbi mo za svojo, je potrebno tudi za njegovo. Je kua,ki se z veseljem ui poslunosti in zaradi svoje gibnosti in sodelovanja je agility zanj in za njegovega loveka lahko udovita igra. Lahko pa se s TT-jem samo sprehaja, igra z ogico, gre na travnik (pro od ceste), kjer se ves navduen svobodno zapodi po naravi,.in e marsikaj.
KOLIKO DELA JE Z NJIMI ?
TT-ji so ob pravilni negi, prehrani zadostnem gibanju in ljubezni psi, ki dolgo ivijo - tudi do16 let in ve.
Alergije na hrano, am pone.so zelo redke. So pa TT-ji radi alergini na pike bolh, zato moramo paziti, da jih ne dobijo oz. hitro ukrepati, e se e pojavijo.
Za zajedalce, zunanje kot tudi za notranje, je najbolje upotevati pravilo bolje je prepreiti kot zdraviti. Zato je potrebno kuka pravoasno zaititi pred njimi.
Z rednim ienjem zob se izognemo zobnemu kamnu. Pri tem so nam lahko v pomo tudi kosti (ki jih kua gloda, ne pa spravlja v trebuek), s katerimi si tudi sam oisti zobe.
TT-ji pojedo zelo malo. Vendar tudi za njih velja, da je najbolja tista hrana, ki jo pripravijo strokovnjaki in jo lahko kupimo v specializiranih trgovinah, nikakor pa ostanki od lovekih kosil. TT-ji imajo zelo radi sadje banane, jabolka, ananas.. in tukaj lahko naredimo izjemo, in kuku ponudimo slasten priboljek.
TT je izredno ist kua. Naj se gre za brisanje tak po deevne sprehodu ali pa za opravljanje nujnih potreb. Oboje e kot mladiek (ob pravilni vzgoji) hitro razume.
Ob gonitvi psike (e je ne spremljamo pazljivo), se sploh ne opazi, da se kaj dogaja, saj krvavih madeev skoraj ni, e pa e so, le-te sama hitro pospravi.
In nenavsezadnje je tukaj e dolga dlaka, ki je po stanovanju skoraj ni najti. Krovna dlaka pravzaprav ne izpada, podlanka pa se nabira ob korenu krovne dlake in jo odstranimo s krtaenjem oz., e psa ne krtaimo - se zavonclja.
TT-ja se kopa priblino vsake tri tedne. Odvisno od zrelosti in barve dlake in pa od tega kje je kua hodil.
Mladika je potrebno krtaiti imbolj pogosto, vendar ne zaradi same dlake, pa pa, da se navadi na to nadlogo, ki pa lahko za zanj in za njegovega lastnika postane in pomeni udovite sproujoe trenutke.
Ker gre dlaka v asu odraanja skozi razline faze rasti, je potrebno v tem obdobju kuka pogosteje krtaiti, vasih tudi vsak dan. Kasneje, ko pa postane dlaka bolj zrela oz. zrela, psa dobro prekrtaimo in preeemo enkrat na teden.
Sicer pa je dlaka TT-jev v nasprotju z nekaterimi drugimi dolgodlakimi psi, nezahtevna. Ni je potrebno zavij ati v papirke in kua se lahko podi po travnikih, luah, blatu, snegu, plava v reki ali morju.etudi gre za razstavnega psa.
IN E ZA KONEC..
Tibetanski terierji torej niso psi na gumb izklop vklop, so pa kuki za mlade in malo manj mlade, drui ne in samske, portnike, planince, ljubitelje narave, sprehajalceza vse tiste, ki so jih sposobni ljubiti, vzgajati in razumeti ter sprejeti takne kot so !!!!
Nataa Peri , 2001
Viri:
-TIBETAN TERRIER A complete and reliable handbook, avtorice Anne Keleman
- P. PEER Rombon Tibetans
in seveda ivljenje z NANDO in TARO
|
